2012 Arhiv

Okt 14

Že večkrat omenjeno, s tem blogom imam napiši-in-pozabi odnos. In potem se po kakšnem letu ali dveh spet spomnim nanj in si zaprisežem, da bom vsake toliko kaj napisal. Do naslednjič.

V glavnem, ugotavljam, da je ne-gledanje televizije pravzaprav dobra stvar. Glede na vse bedarije, ki se dogajajo okrog mene resnično ni potrebno, da gledam še udarne novice vseh naših informativnih oddaj. To, da skorajda ne gledam televizije, pa sem ugotovil šele danes. Med pogovorom, ki je med drugim vseboval “Sem zadnjič gledal Preverjeno/Tednik…” sem odgovoril le “Ma ne gledam televizije.”. Če že, še najraje pogledam nevtralne programe tipa Discovery, National Geographic in izjemoma Eurosport, ko je snooker. Akoravno ga ujamem, ker je to bolj srečno naključje kot kaj drugega.

Morala je trenutno precej nizko. Čakajoč na veliko denarja, ki ga bom le na hitro videl in ki bo skoraj nemudoma izpuhtel na druge bančne račune, predvsem zaposlenih. Prav zaradi tega se mi večkrat poraja ideja, da bi obseg dela zmanjšal na to, kar zmorem sam in maksimalno eden ali dva zaposlena. Ker če ne je preveč. Preveč organizacije, preveč ukvarjanja z malenkostmi, preveč bodi-psihiater-zaposlenim sranja, ki ga trenutno resnično ne potrebujem, preveč skrbi kako boš nakazal plačo, če ti ne plačajo. Mislim, da bi se mi moralo kratko malo jebat za vse po vrsti, da bi lahko uspešno vodil podjetje z nekaj 10 ali 100 zaposlenimi, ki bi jih lahko postavil na cesto enako hitro kot trenem z očesom. Pod uspešno kajpak mislim na spravljanje uspešnega posla na kolena, kar dandanes sicer res ni težko.

Meh, preveč jamranja. Grem raje dat še eno poleno na ogenj in na en čik.

/mogoče pa še kaj bo s tem rednim pisanjem/

  • Share/Bookmark