Krneki
21.02.2008
Ta objava nima nekega določenega smisla. Kot tudi ne večina ostalih. Bluzenje pač.
Naj začnem z razveseljivimi novicami: Ružica je spet zdrava kot dren in jé piščanca kot za stavo. Swakinja se je spravila k opravljanju vozniškega izpita – good luck! Ko smo že pri avtih, me konec naslednjega meseca čaka registracija. I can kiss 1k€ goodbye… sicer ne vsega takoj, ampak vseeno. Pred tehničnim pregledom pa bo treba še na servis – sem že naročen za predhodni ogled, da z mehanikom pogledava, kaj bi bilo potrebno postorit. Predvideni stroški so rihtanje zadnjih zavor + ročna, menjava olja in vseh filtrov. Niti sanja se mi ne, koliko bo treba pljunit, ampak hvala bogu sem avto v zadnjem letu nekako spravil na nivo, tako bom (upam) vsaj kako leto ali dve imel opravka samo z menjavo potrošnih materialov (se pravi olje, filtri, zavorne ploščice…).
Nekaj objav nazaj sem se bahal z novim telefonom1 in moram priznat, da sem pred nakupom razmišljal, če je to le še ena draga igračka. K sreči se je izkazalo, da sem se krepko motil. Tako imam sedaj tudi na terenu praktično ažuren spisek dolgov in terjatev, tudi kakšen dopis se da za silo spravit skupaj in ga poslat po mejlu. Organizator oziroma koledar je neprecenljivo dober, sinhronizacija z Outlookom pa dela ko urca. Skratka, sem silno navdušen. In prav je tako.
Aja, pred nekaj dnevi smo spet imeli opravka s premikanjem pohištva v pisarni. Ena omara je našla nov dom na hodniku, eno smo premaknili k drugi steni, mizi pa sta malček drugače razporejeni. Glavni razlog za strašno premikanje sem kajpak jaz, ker sem vendarle ugotovil, da malček težko držim male vijake računalnikov pri le nekaj stopinjah nad ničlo, kakršno je okolje v domači garaži. Servisno območje se je tako preselilo v pisarno, kjer je nekaj stopinj topleje (a še vedno včasih pasje mraz). Servis tako doma kot na terenu mi je zadnja dva meseca jemal levji delež časa in komaj mi je uspevalo koordinirat servis in pisarniško delo, ampak nekako mi je uspelo zbluzit vse skupaj. Nekako po tihem upam, da bo še naprej tako. Dela in posledično denarja ni nikoli preveč, vseeno pa si bo potrebno privoščit kak poletni oddih, 500 kilometrov stran od pisarne. Človek enostavno mora vsake toliko dat možgane na off. Ni ga lepšega, kot da se vsaj nekaj dni lahko ubadaš s tem, da boš dobil kolikor toliko spodoben prostor na plaži, da boš sit in da imajo v bližnjem kafiču dobro kavo in mrzlo vodo. Ahhhh… komaj čakam.2
Zadnje čase se ukvarjam tudi z lastnim CMS-jem. Zadeva napreduje počasi, ampak sigurno. Pravzaprav mi ne preostane več veliko stvari za implementirat, takole od oka tri ali štiri. Ni neke jake sile. Ko bo zadevščina končana in 100% delujoča, nameravam prilagodit nekaj free templateov3 za delovanje, potem pa trženje. Zakaj pobiram zastonjske zadeve? Ker, roko na srce, nisem oblikovalec. Nekako nimam smisla za to, znanje niti ni tak problem. Risat ne znam, pišem ko kura s krempljem. Grem nekako po principu če mi je nekaj všeč in je zastonj, potem to brez slabe vesti vzamem. Kajpak se je potrebno držat morebitnih omejitev, ki jih postavijo avtorji4, ampak glede tega itak ni panike.
Za konec pa še kratek vic, ki sem ga pobral tukaj:
Pride Černigoj v nebesa mu reče bog: “Poslušaj, tukaj bi imeli eno ograjo in en zid za naredit, koliko bi to stalo?” Reče Černigoj: “Ene 1000 euru.” “Dobro,” reče bog. Pride gor še šefica od Vegrada in bog jo vpraša enako, ona pa mu odvrne, da 2000 eurov. Nazadnje pride gor še Zidar in ga bog vpraša enako in reče Zidar 10000 eurov. Bog začuden da kako toliko in mu reče Zidar: “Ja! 7000 si midva razdeliva, 2 damo Vegradu da bo tiho in 1000 Črnigoju da bo naredil.”Avtor je pisal v horiško-wipawškem narečju in sem si dovolil, da vic za lažje branje širšega občestva malček popravim. Če je zato izgubil polovico svoje zabavnosti, nisem kriv.
- ki mu moja draga ljubkovalno pravi kalkulator [↩]
- imam prisluhe… slišim pljuckanje morja, hehe [↩]
- template je nekakšna osnovna oblika, dizajn strani [↩]
- na primer obvezna povezava na njihovo spletno stran v nogi tvoje strani, nekak credit link [↩]
V kategoriji phobos

1 komentar Dodaj komentar
1. mah | 27.02.2008 ob 15:17
tukaj mah. tukaj mah. sprejem. živela tehnika. kako sem jo vesela. še posebej zato, ker sem tako bolj razumela tisto 500 km stran od doma in točko 2. zadnje čase prisluhujem tudi jaz.
Komentiraj
Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback na to objavo | Prijavi se na RSS komentarjev